APDEJT.si

Odbor za nadzor predstavniškega doma ameriškega kongresa je prejel prvi sklop dokumentov iz zapuščine pokojnega obsojenega spolnega prestopnika Jeffreya Epsteina. Dokumenti, ki jih je odbor zahteval s pozivom konec avgusta, vključujejo tudi kopijo domnevne "knjige rojstnih dni". Republikanci v odboru pričakujejo, da bodo dokumenti pripomogli k razjasnitvi okoliščin Epsteinovih zločinov.

Profesor prava s Harvarda, Alan Dershowitz, se je znašel v situaciji, podobni tisti iz epizode 'Soup Nazi' iz serije Seinfeld. Lokalni kuhar Krem Miskevich mu je namreč prepovedal nakup pierogov v restavraciji na Martha's Vineyard zaradi njegovih političnih stališč. Jonathan Turley je avtor članka, ki opisuje dogodek.

Ministrstvo za pravosodje pod Trumpovo upravo je sprožilo preiskavo s strani velike porote glede domnevne zarote uradnikov Obamove administracije, ki naj bi ustvarjali obveščevalne podatke o Rusiji. Konzervativni uredniški odbor Wall Street Journala je teksaškim republikancem izdal opozorilo glede novega zemljevida volilnih okrajev.

Visoki uradniki ministrstva za pravosodje ZDA so skušali opraviti pogovor z Ghislaine Maxwell, sodelavko Jeffreyja Epsteina, ki prestaja zaporno kazen zaradi spolne trgovine. Cilj je bil pridobiti informacije o Epstieinovi zlorabi deklet. Razgovori so potekali z njenimi odvetniki, saj si je ministrstvo prizadevalo rešiti preostala vprašanja glede primera, ki so povzročila oster odziv javnosti. Nekdanji profesor prava na Harvardu, Alan Dershowitz, je Maxwellovo primerjal z 'Rosettskim kamnom', saj naj bi 'vedela vse' o primeru Epsteina in menil, da bi ji morali ponuditi imuniteto v zameno za pričanje pred Kongresom.

Nekdanji profesor harvardske pravne fakultete Alan Dershowitz je razkril, da se v dokumentih Jeffreyja Epsteina pojavljata imeni dveh visokih demokratskih uradnikov. Medtem ko podrobnosti o Pam Bondi in njeni vlogi v zadevi Epstein ostajajo nejasne, je jasno, da se zanimanje javnosti za razkritja v tem primeru nadaljuje.

Alan Dershowitz, nekdanji odvetnik Jeffreyja Epsteina, je javno pozval zvezne oblasti, naj sklenejo dogovor z Ghislaine Maxwell in jo izpustijo iz zapora v zameno za razkritje informacij o poslih Jeffreyja Epsteina. Dershowitz je v intervjujih izjavil, da si Maxwellova zasluži biti izpuščena, in namignil, da je Epstein morda storil samomor "s pomočjo paznikov", čeprav vztraja, da je za smrt odgovoren samo Epstein. Te izjave so sprožile razprave o morebitnih novih razkritjih v primeru Epstein.

Nekdanji odvetnik Jeffreyja Epsteina, Alan Dershowitz, je razkril, da so v dokumentih, povezanih z Epstienovim primerom, imena vsaj dveh uglednih demokratov. Medtem je predsednik predstavniškega doma, Mike Johnson, sporočil, da pred avgustovsko prekinitvijo ne bo glasovanja o objavi nekaterih dokumentov, povezanih s primerom Jeffreyja Epsteina.

Več republikanskih kongresnikov je izrazilo željo, da bi Ghislaine Maxwell, sodelavka Jeffreyja Epsteina, obsojena na 20 let zapora, pričala pred kongresom. Idejo podpira tudi nekdanji odvetnik pokojnega finančnika, Alan Dershowitz, ki trdi, da Maxwellova "ve vse in je Rosetta Stone" primera, kar pomeni, da je ključnega pomena za razumevanje celotne zadeve. Odločitev o njenem pričanja bi lahko imela daljnosežne posledice in bi lahko ogrozila več vplivnih posameznikov, ne samo Donalda Trumpa.

Preiskovalna novinarka Whitney Webb je razkrila domnevne globoke povezave Jeffreyja Epsteina z izraelsko obveščevalno službo, in sicer preko oseb, kot je Alan Dershowitz. Webbova trdi, da je Epstein deloval znotraj mreže, ki je vključevala tožbe, ustrahovanje in organizirani kriminal. Ta razkritja poudarjajo, kako naj bi vplivni posamezniki zlorabljali obtožbe za lastne namene, kar kaže na širše povezave med vplivnimi osebnostmi in sporno mrežo.

Novi članki razkrivajo, da je Donald Trump delil AI-generiran videoposnetek aretacije Baracka Obame, kar sovpada z objavo novih dokumentov s strani direktorice nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard. Dokumenti naj bi dokazovali »veleizdajno zaroto«, ki jo je vodil Obama. Trump je tudi zagrozil z blokado dogovora o stadionu za Washington Commanders, če ne bodo vrnili starega imena ekipe. Alan Dershowitz je ponovno izrazil mnenje, da prepisi velike porote o Epsteinu ne bodo prinesli pomembnih informacij.

Alan Dershowitz, odvetnik, ki je v preteklosti zastopal tako Jeffreyja Epsteina kot Donalda Trumpa, je predlagal, da bi Ghislaine Maxwell morali znižati 20-letno zaporno kazen in jo pomilostiti. V zameno bi morala razkriti vse, kar ve o domnevnem "seznamu strank" Jeffreyja Epsteina. Pritisk na Maxwellovo se povečuje, da bi pričala pred kongresom o dosjejih Epsteina, kar bi lahko pomagalo pri razreševanju polemike okoli Epsteinove mreže.

Zvezni dokumenti v zvezi s preiskavo atentata na Martina Luthra Kinga mlajšega leta 1968 so bili objavljeni v ponedeljek. To se je zgodilo kljub nasprotovanju njegove družine, ki je izrazila 'nadaljevanje žalosti' zaradi objave gradiva FBI o nadzoru nad preminulim nobelovcem. Objava sledi razkritju na desetine tisoč dokumentov marca letos.

Nekdanja sodelavka Jeffreyja Epsteina je izjavila, da je FBI-ju dvakrat predlagala preiskavo Donalda Trumpa. Bela hiša vztraja, da se je Trump z Epsteinom razšel zaradi njegovega 'strašljivega' vedenja in ne zaradi spora glede nepremičnin leta 2019, kar označuje kot poskuse odvračanja pozornosti. Alan Dershowitz je ponudil pomoč Trumpovi ekipi pri dokazovanju, da je bil članek Wall Street Journala o Epsteinu objavljen z 'zlonamernostjo' in brez preverjanja pristnosti. Kljub polemiki je Scott Jennings iz CNN podprl Trumpove trditve o rekordno visoki podpori med njegovimi volivci, medtem ko je voditelj CNN kritiziral Wall Street Journal zaradi objave nepreverjenega članka o Trumpu in Epsteinu.

Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je izrazil dvom o verodostojnosti Ghislaine Maxwell kot pričevalke, medtem ko je kongresnik Thomas Massie izrazil zaskrbljenost, da bi Johnson lahko spremenil pravila predstavniškega doma za oviranje objave dokumentov. Medtem je prišlo do napetosti v vodstvu Georgie zaradi zgodnjega zaključka zakonodajne seje, senator John Kennedy pa je kritiziral liberalne medije.

Donald Trump je v prvih šestih mesecih svojega mandata povzročil pretrese na svetovnih trgih z uvedbo carin, izvajal represijo in postavil pod vprašaj svetovni red. Kritiki, kot je profesor Kupchan, izražajo zaskrbljenost glede demokratične stabilnosti ZDA in menijo, da bo Trump zaradi svojih radikalnih potez kaznovan na volitvah. Medtem ko si Trump prizadeva za objavo dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina, njegov nekdanji odvetnik Alan Dershowitz opozarja, da bi vsebina lahko bila manj razkrivajoča, kot se pričakuje. Priseljevalska politika je še naprej vroča tema, saj večina Američanov ne podpira Trumpove ostre drže do ilegalnih migracij. V Nemčiji se je medtem odvijal bojkot intervjuja z voditeljico skrajno desne stranke AfD, Alice Weidel, medtem ko se v Španiji razpravlja o kaznovanju odgovornih za nasilje in širjenje fašističnih idej. Elon Musk razmišlja o ustanovitvi tretjega političnega bloka v ZDA, borci MMA pa naj bi leta 2026 tekmovali v Beli hiši. Prav tako je prišlo do razprave o razumevanju in poenostavljanju odločitev Sodišča EU glede španskega zakona o amnestiji.

Odvzetnik Alan Dershowitz je potrdil, da v zadevnih datotekah pokojnega trgovca z otroki Jeffreyja Epsteina ni inkriminirajočih informacij proti predsedniku Donaldu Trumpu. Steve Bannon je medtem izjavil, da je Rupert Murdoch vplival na odločitev Wall Street Journala za objavo domnevne rojstnodnevne čestitke, ki naj bi jo predsednik Donald Trump napisal Jeffreyju Epsteinu.

Ameriški senat je izglasoval zakonodajo, ki je namenjena zmanjšanju državne porabe za tujo pomoč in javno radiotelevizijo. Republikanci v senatu so sprejeli Trumpov predlog zakona, ki predvideva zmanjšanje proračuna za devet milijard dolarjev na področju programov tuje pomoči in levičarskih javnih radiotelevizijskih postaj.